Drevesa z globokimi koreninami zrasejo visoko.
                                                                      Frédéric Mistral



VREDNOTE

 


Naše vrednote najlepše opisuje pismo indijanskega poglavarja Seattle-a (leta 1854)

Indijanski poglavar Seattle je leta 1854 napisal tedanjemu predsedniku ZDA pismo.
To je bil čas, ko so Indijanci izgubili vojno z belci in so morali pristati na to, da svojo zemljo prodajo ter se odselijo z nje. Naseliti so se morali na posebej določenem ozemlju - rezervatu.
To pismo je - po sto petdesetih letih - postalo sveto pismo ekologije.
Mnogi menijo, da gre za enega najlepših in najglobljih zapisov o naravi:

»Ko Veliki poglavar iz Washingtona pošilja svoj glas, da želi kupiti našo zemljo, zahteva preveč.
Kako je mogoče kupiti ali prodati nebo ali zemljo? Kako tuja se nam zdi ta zamisel.
Če svežina zraka in bistrina vode ne pripada nam, kako bi lahko kupčevali z njima?

Vsaka ped te zemlje je mojemu ljudstvu sveta. Vsaka borova iglica, vsako zrno peska v rečni plitvini, vsaka meglica v temnem gozdu je sveta v srcu in v spominu mojega ljudstva. Sijoča voda naših brzic ni le voda, je tudi kri naših prednikov. Svoje otroke morate učiti, da je ta zemlja sveta. Da vsak skrivnostni odsev v bistrem jezeru pripoveduje o spominih in dogodkih iz življenja mojega ljudstva. Žuborenje vode je glas mojih dedov.

Dišeče trave so nam sestre, jelen in veliki orel so nam bratje. Kamniti vrhovi, sončni pašniki, toplo konjevo telo in človek, vse pripada isti družini. Reke tešijo našo žejo, nosijo naše kanuje, hranijo naše otroke. Zato poučite svoje otroke, da so reke naši in vaši bratje.

Vemo, da nas beli človek ne razume. Njemu je zemlja povsod enaka. Kot tujec je, ki se pritihotapi ponoči in vzame, kar potrebuje. Ropa jo, kakor da bi mu bila sovražnik. Potem odide in pusti za seboj puščavo. Za Indijance so drevesni sokovi prežeti s spomini naših prednikov, ki jim je zemlja mati. Vaši mrtvi pa odhajajo med zvezde in pozabljajo na zemljo, ki jim je dala življenje. Povejte svojim otrokom, da je zemlja pod njihovimi stopali pepel naših dedov. Tako jo bodo spoštovali. Učite svoje otroke, kakor smo mi učili svoje, da je zemlja naša mati. Vse, kar se zgodi zemlji, se bo zgodilo tudi njenim sinovom.

Ne vem. Naš način življenja je drugačen od vašega. Od pogleda na vaša mesta nas zabolijo oči. Morda zato, ker smo divji in ne razumemo. Vaš ropot žali naša ušesa. V vaših mestih ni mirnega kotička. Kaj velja življenje, če ne moreš prisluhniti odpiranju listja spomladi, kriku kozoroga, nočnim prepirom žab in mehkim zvokom vetra, ki se igra po vodni površini. Če te ne osveži opoldanski dež, če ne vdihavaš vonja dišeče borovine. Največje bogastvo rdečega človeka je - zrak. Beli človek pa, kot da ne zaznava zraka, ki ga vdihava. Kot nekdo, ki že dolgo umira in je neobčutljiv za smrad. Če vam prodamo zemljo, nikar ne pozabite, kako dragocen je zrak - od njega vse živi, vse si deli ta zrak - zveri, drevesa, človek.

Razmislili bomo o vaši ponudbi, da kupite našo zemljo, a težko bo, ker nam je ta zemlja sveta. Če se jo bomo odločili sprejeti, bomo zahtevali, da izpolnite tale pogoj: beli človek bo moral tudi z živalmi na tej zemlji ravnati kakor z brati. Po prerijah sem videl na tisoče bizonov, ki jih je beli človek pobil kar s svojega drvečega ognjenega konja. Mi ubijemo edino takrat, ko nam to pomaga preživeti. Kaj je človek brez živali? Če bi jih iztrebil, bi umrl tudi sam zaradi globokega občutka samote v svoji duši. Vse, kar se zgodi živalim, se bo kmalu zgodilo tudi človeku. V svetu je vse povezano.

Mi vemo: zemlja ne pripada človeku, človek pripada zemlji. Mi to vemo. Vse je povezano, kakor kri, ki združuje eno družino. Zavedamo se tudi tega, morda bo nekega dne to spoznal tudi beli človek: naš in vaš Bog je isti Bog. Morda mislite, da Boga posedujete vi, kakor mislite, da lahko posedujete našo zemljo. A to ni mogoče. On je Bog človeku in njegovo usmiljenje je isto do rdečega in belega človeka. Ta zemlja je Bogu dragocena in poškodovati zemljo pomeni pokazati prezir do njenega Stvarnika.

Kje so gozdovi? Izginili so. Kje je orel? Izginil je. To je konec življenja in začetek borbe za obstanek. 
Ni si človek izmislil tkanine, ki ji pravimo življenje. 
Človek je samo drobno vlakno v njej. In če ne bo z njo ravnal kot s prijateljem, bo uničil tudi sebe.«

KONTAKTI
E-naslov: info@gaia.si
Telefon: 02 621 0001
Mobitel: 031 879 234
Splet:
www.gaia.si
  NASLOV
Center GAIA, d.o.o.
Tolsti vrh pri Mislinji 47
2382 Mislinja

Slovenija
  POSLANSTVO
VIZIJA
VREDNOTE

O PIŠKOTIH
POGOJI UPORABE
  spletna stran Evropske komisije namenjene EKSRP
Program razvoja podeželja - PRP
Aktivnosti v sklopu ARSKTRP - PRP
  

Izdelava spletnih strani  eorbit  2015 ©  Center Gaia, d.o.o.  Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje

Center Gaia, ekologija, kmetijstvo

Keywords: ključne besede:

ekologija, kmetijstvo

Center Gaia, ekologija, kmetijstvo

ekologija, kmetijstvo